Pri boksu mislim samo na boks

S ponosom vam predstavljamo zgodbo našega člana, ki je na treningih prisoten že več kot 15 let. Aidan pravi, da še vedno rad hodi na treninge in da pri boksu misli samo na boks.

Kako sem začel boksati
Pred petnajstimi leti sem se znašel na narobnem mestu ob narobnem času. Nič krivega ali dolžnega me je obstopilo nekaj fantov, ki so se verjetno hoteli boksati. Na srečo se je končalo v redu, a zaplet mi je vseeno dal misliti, da se kaj takega lahko še kdaj zgodi, in da se mogoče ne bi bilo slabo naučiti bloka in direkta.
Nekaj tednov kasneje sem opazil plakat za FCL in da trenirajo le dve ulici stran. Poklical sem na plakatu napisano telefonsko številko, na kateri sem dobil Sašota, ki mi je rekel, naj kar pridem, da vse kar rabim za začetek so superge, medtem, ko si rokavice lahko sposodim v klubu.

Izmik in aperkat
Čez kak teden sem bil prvič na treningu kikboksa. Od takrat je minilo petnajst let in še vedno sem vsak teden na treningu, še raje pa na treh. Edina sprememba je, da sem z leti kickbox zamenjal za boks. S kikboksom ni nič narobe, ampak boks je hujši. Na eni strani zahteva več taktike. Za dober udarec se je treba prvo izmakniti. Hkrati pa pri noben drugem športu nisi z nasprotnikom v bolj neposrednem odnosu, kot v boksu. Od nasprotnika se skoraj nikoli ne oddaljiš za več kot meter, pogleda pa ne umakneš niti za sekundo.

Tunnel vision
Če bi moral napisat tri stvari, ki sem jih najbolj pogrešal med dolgim lock downom, bi bil boks gotovo ena izmed njih. Ne samo zaradi tega, ker se rad rekreiram, pač pa predvsem zato, ker ko boksam, ne mislim na nič drugega. Ne morem dovolj poudariti, kako koristno je to za sodobnega človeka, ki je v vsakem trenutku razpet med množico dražljajev. Če mu ne zvoni telefon, mu piska email, v obraz bliska nov ulični oglas ali pa razmišlja o tisoč težavah, ki jih ima ali pa nima.
Boks zahteva celega človeka. Tako na ravni telesa – pri boksu sodeluje vse, roke, noge, hrbet, vrat… – kot tudi na ravni pozornosti. Človek, ki boksa, je kot človek v tunelu, ki vidi in misli le na to, kar je pred njim.

Odhod na trening je vedno dobra odločitev
Velikokrat se mi v rahlem dežju zvečer februarja res ne ljubi s kolesom odpeljati na boks. Ampak se. Če se mi to včasih pred treningom zdi slaba ideja, se mi še ni zgodilo, da se mi po treningu ne bi zdelo obratno, ali pa, da bi mi bilo po treningu žal, da sem se premaknil iz kavča na boks. Zato grem vsak teden spet na boks. Še dobro da je konec lockdowna.

Ne prezrite

osebni trener boks-kickboxing

utrip sampiona

boks-kickboxing-mma-ljubljana

boks-za-otroke-ljubljana

troia logo1

konex

razgibajmo-ljubljano-logo